nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Tantadruj, poved v sobesedilu:
Šel sem po cesti in se nekoliko majal, zakaj bil sem vse: materin sin in bridki gusar brez enega uhlja in s črno zaplato čez oko, ostareli in osiroteli vrtiljak, preklani mesec in pokopališka cipresa, odmev svojega glasu in zategli zledeneli krik, ki zveni v mrtvem brezveterju; bil sem in Rusepatacis, Enaka Palica in Tantadruj. Ni bilo lahko, a vendar sem vse nosil z nepojmljivo radostjo, zakaj bil sem tudi jata svetlo sivih golobov, ki so v nenehnem srebrnem traku leteli skozi mojo dušo. Vse je vršalo okrog mene in nad mano in zato priznam, čeprav bi to utegnilo škodovati resnosti literature, da sem včasih poskočilkakor Tantadruj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani