nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Smrt nedolžnega velikana, poved v sobesedilu:
si je še enkrat obrisal mokre brke in veselo zabredel proti drugemu bregu. Sredi reke se je ustavil, da bi še enkrat pogledal po dolini, to se pravi, da bi se od daleč ozrl na svet. To je bila njegova stara navada, zakaj voda po njegovem občutku ni bila kos sveta, ki je trden in nepremičen, voda je bila izven sveta in daleč od sveta, prav kakor nebo; razlika je bila samo v tem, da je s sveta lahko stopil v vodo, na nebo, ki so se po njem tako brezskrbno drsale ptice, pa ni mogel stopiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani