nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Smrt nedolžnega velikana, poved v sobesedilu:
Odprhnil je vodo iz nosa in nato segel za srajco, da bi se popraskal po hrbtu, toda ker z roko ni mogel doseči srbečega mesta, je stopil k jablani, se s petami uprl v zemljo ter se tako močno poribal s hrbtom po raskavem deblu, da se je z drevesa usula nanj bogata. To mu je tako ugajalo, da se je zarežal in se hvaležno ozrl kvišku v zelene veje, ki so se sklanjale nadenj. Zamežikal je vanje s svojimi velikimi, mokrimi, nejasnimi očmi ter se še enkrat poribal ob deblo, da ga je spet obsula hladna.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani