nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Smrt nedolžnega velikana, poved v sobesedilu:
se je vzpel nanjo, sedel na rob, spustil svoje dolge noge v prazno ter nekajkrat krepko zazvonil z njimi, da bi se prepričal, če se res ne bo s petami zadeval ob steno. Nato je potegnil iz žepa drobce stekla, izbral kos, ki semu je očitno zdel najbolj oster, položil palico čez kolena ter začel zvoniti z nogami in strgati. Beli svaljkasti ostržki so leteli izpod njegovih šapastih rok, plavali v rahlem popoldanskem pišu, počasi padali ob sivi steni in legali na zeleno otavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani