nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Smrt nedolžnega velikana, poved v sobesedilu:
Znoj mu je v lil s čela, oči so bile široko odprte in mokre, pod visečimi brki pa se je skrival čuden smehljaj, ki je bil nepremičen, kakor bi oledenel.
Za so v spoštljivi razdalji tiho šli otroci, za njimi ženske, ki so molčale, za ženskami pa so se nabrali moški, ki tudi niso odprli ust. Nihče ni zinil, kakor bi se bali, da bi prva glasna beseda zrušila na tla.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani