nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Prvi prizor, poved v sobesedilu:
Množica je obstala in zadrževala dih: za težkimi, zaprtimi vrati se je zdaj dogajalo nekaj tako groznega, da ni nihče mogel premakniti nog. Stali so kakor prikovani k tlom - okrog njih pa je valovala gosta, mrzla tišina, a valovala je tudi nad njimi, kajti v tišino se je pogreznila vsa dolina, ki so jo gore rezale od ostalega sveta; pobočja so bila res bolj strma, vrhovi višji in neprehodni, visoko nad vrhovi pa se je bočil pokrov sinjega pomladnega neba. Tam je obstalo začudeno sonce in tiho gledalo na dno doline, na sredo svetle vasi, kjer so negibno stali ljudje in nemo strmeli v neslišni svet.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani