nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Pomladni dan, poved v sobesedilu:
podžupana in prvega ključarja Strmarja, ki je bil koščen in slovesno brkat možakar šestdesetih let; zavaljenega in zapitega, a dobrodušnega stražmojstra Testena, ki je »po pomoti« zašel v žandarski poklic; suhega, bledega, na levo nogo hromega občinskega pisarja Julija, po domače Julčka, ki je bil doma tam nekje pod Višarjami in ki se je podpisoval Julius, ker so mu nekoč rekli, da je tako cesarju ljubše, pa tudi zato, ker se je skozi ta podpis, ki je bil okrašen z velikimi zavoji, gledal kakor skozi povečevalno steklo ter se videl velikega in pomembnega; in vozlastega, tulastega Čargovega, ki je kolovratil z rekvizicijo za gonjača. Ded je brez besede pahnil na klop pred hišo, ostale pa je peljal v izbo, jim molče pokazal mizo, postavil prednje steklenico žganja, se zravnal, iztegnil koščeni prst in kakor z nožem ostro zarezal:
- Izpijte in izginite! ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani