nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Pomladni dan, poved v sobesedilu:
Ležal sem na postelji ter ure in ure strmel v strop, ki sem ga bil v jeseni prekril z belo lepenko, popisano z vsemi spregatvami latinskih glagolov, da sem jih lahko ponavljal leže in ob vsakem času. Tudi tista dva dni sem jih večkrat nehote ponavljal, kakor sem prav tako nehote vlekel na ušesa sleherni šum. Slišal sem strahotno, votlo padanje desk, ki jih je tesar Podzemljič na svislih zbiral za mamino krsto ter jih spuščal na dvorišče, nato sem slišal rezko sikanje njegove žage in še bolj rezko žvižganje obliča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani