nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Očka Orel, poved v sobesedilu:
Na našem samotnem domu ob Idrijci sem našel teto, materino sestro, ki je otroci nismo nikdar marali, ker je bila mrzla, zadirčna in pobožnjaška trlica, skopa pa že tako, da ji je bilo žal dima, ki je uhajal iz dimnika, kakor je rekel njen brat, naš hudomušni stric, ki je kljub trdemu življenju človek vesele narave in zlatega srca. Teta je dolga leta služila v Gorici pri nekakšni grofici, ki je bila stranska in suha veja nekdaj mogočnega Attemsovega rodu, in se je v tej službi tudi sama zelo oddaljila od živega življenja ter se posušila na telesu in duši. Kadar je prišla na obisk, je za nas sedmero otrok prinesla sedem podobic svetogorske Matere božje in samo prgišče črvivih, ki so zaudarjali po plesnobi; zmerjala nas je s pogani, ker nismo poljubili, preden smo se zagrizli vanje, ter nam govorila o peklenskih strahotah tako neumno, kakor govorijo samo zatohle pobožnjakarice, ki se jim še sanja ne, koliko živih dvomov je v bistri otroški duši.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani