nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Na sveti večer, poved v sobesedilu:
Šol sicer nisem končal, in povem odkrito, da mi je to v življenju v veliko nesrečo; koliko pridig, očitkov in »polaganj na srce« moram zaradi tega prenesti. Ampak, toda naj bo kakor hoče, o tem ni, da bi na tem mestu razpravljal in tudi o mojem svetem večeru ne bom pisal, ker vem prav dobro, da ne bo najlepši praznik; prav nič skrivnostnega ne bo na njem, samo samota bo večja in grenkejša in zvonove bom slišal, ko bodo tako neusmiljeno razbijali v sivih mestnih zvonikih; o gorki sobi, o tolminski peči, o božičnem drevescu, jaslicah, polnočnici in o družini tudi ni govora, zakaj zdaj sem sam, domov ne morem, bogataš nisem - in morda eno, morda niti eno bitje se na sveti večer ne bo spomnilo name in pristopilo k meni s svojo ljubeznijo.
Toda kaj bi, vse te stvari so žalostne in res ne gre, da bi razgrinjal pred javnostjo svoje nesreče s tako širokostjo, čeravno je dandanašnje jokanje v modi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani