nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Kraška simfonija, poved v sobesedilu:
Od bajte je tekla preko gmajn in, posejanih z borovci, ki so med skalami, kakor ogromna široka jata črnih plahutajočih ptičev, preko brajd, v katerih je v jeseni zorel rdeč, sočen krvavoživ teran, preko glasnih kamnolomov, ker so nekoč - dokler jih niso pregnali - rezali kamen v joku in smehu, vse dni od rojstva pa preko mladosti in pesmi, do zrele moške dobe in sive uvele starosti. Preko vse te sive, žalostne dežele, se je krog kamenitih prepletala široka cesta, kakor dolga, debela raševinasta rjuha. Po tistile cesti so romali spomini matere vse do Doberdoba in tam, kjer se je čez cesta prelila na, so se prelili tudi starkini spomini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani