nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Hiša št. 14, poved v sobesedilu:
Ni ji prišlo na misel, da bi se upirala, pohlevno se je udala pred to premočjo - kakor postarna vdova pred vojaki - in se morda prav kakor ta začudila, da si jo lahko še kdo poželi. Odprla je svoja težka okovana hrastova vrata in začela požirati stare črvive omare z neštevilnimi predali; škripajoče postelje s trhlimi nogami; polomljene stole; raztrgane divane, iz katerih je silila vlažna in umazana morska trava in ki so bili v tej gneči tako podobni ranjencem s preparanimi trebuhi; kolesa otroškega vozička, pribita k navadnemu zaboju s širokim napisom „Confitures Cirio zmerom in povsod" ali pa „Vzemite po kosilu pomarančo Gaddi, ki Vas osveži in Vam pospešuje prebavo" in v njem jokajoč, koščen otrok; razklane kovčege, pisane cule, raztrgane vreče in podobno slikovito ljudsko bogastvo; požirala je hiša starce z redkimi, ščetinastimi, sivimi bradami; upognjene ženice s pridušenim stokanjem na ustih; trde, zarjavele može, ki so preklinjali pod težkimi bremeni;
žene s širokimi nosečimi trebuhi in z dojenčki na mlahavih, cunjastih prsih; otroke, ki so venomer vreščali, hlipali in smrkali;hihitajoče se blodnice po ljudskih cenah in žvižgajoče potepuhe, ki so mirno prihajali s kapo postrani, s pisano kričečo ruto za vratom, in kadili svoje večne čike. Škripala so stara vrata, škripale so trhle podnice, loputale so oknice in kriki so se odbijali od praznih sten in žvenketaje padali na trhla tla:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani