nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Toda prizori, ki so bili še pred nekaj trenutki tako živi in jasni, da bi jih bil lahko fotografiral, so bili zdaj mrtvi in zamegleni ter so se hitro oddaljevali, se tajali v sive lise in naposled popolnoma skopneli. Pred njegovimi očmi je zazijala prazna tema. Nato so se v njej prikazali rdeči, zeleni in rumeni krogi, ki so naglo utripali, poskakovali in se mu zaletavali v glavo, da ga je kar bolelo v sencih; a tudi ti krogi so se kaj hitro raztajali v črne lise,ki so se še nekajkrat bliskovito podrsale sem in tja po gladki temi, po tistem črnem ledu, in nato izginile.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani