nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
In vse okrog njega je bilo tako lepo, tako svetlo in slovesno, kakor je bilo samo enkrat v njegovem dolgem življenju, v tistih davnih mladih letih, ko je bila strašna povodenj odnesla vse brvi in mostove in tudi nekaj privodnih hiš, on pa je sklenil, da mora takoj pogledati, kaj je s Tilčko; naglo je zbil tri hrastove hlode in se brez premisleka predal narasli, podivjani reki; vedel je, da ga bo zaneslo v Zasekarjeve čeri, toda v srcu je dobro čutil, da jih bo srečno minil in da bo pri Usadarjevem produ pristal na drugem bregu. In tako je tudi bilo ... To uro, skoraj petdeset let kasneje, je bilo prav tako.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani