nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
In obstal je na pragu, ker se je začudil, da je že skoraj popolnoma pozabil, kako mu je bilo davi, ko se je zbudil. Zbudil se je bil zelo zgodaj in zbudil se je bil z muko, z nekakšno čudno žalostjo v srcu, ki se je kmalu pretočila v obup, obup se je zgostil v tesnobo in mu stisnil srce, tesnoba pa se je potem strdila v mrzel kamen, ki mu je obležal v drobu. Nemirno se je premetaval in nekajkrat tako zahropel, da se je žena zbudila in ga ozmerjala:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani