nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Popolnoma nemogoče!« je pribil. A naj je še tako odločno odganjal to misel, je jasno zagledal pred sabo z nočjo pregrnjeni Tihi dol: videl je zidanico, ki je bila še podobna mrtvaški glavi, videl je črni tolmun, črni in bele rjuhe, razgrnjene po črni travi, videl je črne vrbe, črni v pobočju, sivi pas cvetoče ajde, črno drevje in med drevjem Blažičevo hišo, pred hišo pa je stal starec in oznanjal v noč svojo bridkost. Svetla trobenta je vztrepetavala, kakor bi se hotela iztrgati iz črnih rok in odleteti v noč na krilih svojih zvokov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani