nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Kopasta gora se je širila in rasla, širila in rasla ter ga oblivala s svojo toplo rožnato lučjo. Široko je odprl začudene oči, da bi s pogledom objel širine zasnežene senožeti, a jih ni mogel objeti, ker so se razgrinjale že preko neba.
-, to bo drugo leto veliko trave! - je zadovoljno pomislil in zaprl oči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani