nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Spušča jih tudi vame. Na, šel sem na sprehod, da bi se otresel morečih mislio smrti in Črnilogarjeve kose, da bi se pomiril in se zbral, pa sem mimogrede skočil na ta obronek, kamor me je bil zvabil zvok neznane trobente, ki o njej zdaj spet nisem trdno prepričan, ali v resnici sploh je, pa sem obstal na tem obronku in pozabil na trobento, ker sem se tako zamaknil v čudovito pokrajino in nato v požgano in znova prekrito hišo, da se mi je utrnila prispodoba o rdeči strehi med zelenjem - in glej, že je na pomirjeno gladino mojega srčnega tolmuna padel list in se razgrnil, da je pred mano zaživel nov prizor... In kakšen prizor!...«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani