nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Široko je odprl oči in nato napeto prisluhnil svojemu srcu. Utripalo je burno, kakor je utripalo vselej, kadar je ustvarjalo, toda tisto nepojmljivo ugodje duha in telesa, tista čudna, srčno utrujena radost, ki ga je preplavila po vsakem trenutku navdiha, po vsakem novem razodetju, še ni bila čista: bila je še skaljena s podobno kapljo grenkobe, kapljo neznane bojazni in otroškega sramu, kakršna tudi po ljubezenskem višku pade v prvo minuto tišine ter pravima ljubimcema preplavi telo in dušo.
»Zakaj je v vsakem ustvarjanju, ki je vendar najvišja radost, tudi kaplja grenkobe?« se je vprašal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani