nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Nato se je njegovo dolgo telo bliskovito zravnalo, kakor bi bil to zadnji vzpon njegovega življenja, in sekira na dolgem toporišču, ki jo je držal v svojih dolgih rokah, je švignila kvišku - in z njo so švignile kvišku vse oči. Sekira je švignila ob počrnelem zidu, švignila mimo plamenov in dima, švignila je do same neizprosne sinjine brez. Tam se je z brušeno ostrino jekleno zabliskala v mrzlem soncu, nato je vztrepetala in začela naglo padati -
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani