nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Skočila je k in pokleknila k njemu. Položila mu je svojo raskavo, a skoraj prozorno starševsko dlan na čelo in na lica, nato pa ga je spet počasi pregrnila z njegovo staro avstrijsko vojaško suknjo, in pregrnila ga je tudi čez obraz. Potem je pokleknila k Tonetu in ga pobožala po laseh, skočila za vrata po brisačo, zaplahutala z njo in mu počasi pokrila glavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani