nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Ležala je vznak in jasno videla, kako se hiša stiska k strmemu pobočju kakor gnezdo k skali, podnjo pa je zasneženo polje, ki se v mesečini širi in širi kakor peščena puščava. In po tisti puščavi se počasi in neslišno plazi črna, ki bo razdejala to gnezdo in jih pokončala. Kadar je zunaj v mrazu hrstnila veja ali pa je v slemenu pod težo snega zastokal stari les, je trznila, prisluhnila in si rekla:
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani