nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Vlekli so se v dolgi vrsti po zasneženem polju, kakor bi se črna kača počasi zvijala po belem pesku. Mrzlo zimsko sonce je nepremično viselo na mrzlem nebu in je z mrzlimi žarki mrzlo oblivalo mrzle čelade, ki so se mrzlo pobliskavale, kakor se v soncu mrzlo pobliskavajo mrzle maroge na mrzlem kačjem hrbtu.
Temnikarica je s skledo umazane vode stopila iz kuhinje na prižnico, kakor je bil krstil zunanji hodnik na strani hiše, ker je žena rada postajala na njem ter mu s tiste višine pridigala in delila nauke, kako naj opravi to in ono.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani