nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Začutil je, kako so njegova pljuča razširila krila in zaplala in kako se je takoj nato v srcu oglasilo polno utripanje dragocenega trenutka, trenutka ugodja, trenutka sreče, trenutka tiste prave sreče, ki ji je primešana grenka kaplja, zakaj srce, posebno zrelo moško srce, je največkrat take volje, da če že seže po sladki pijači, potem seže po tisti, ki je močna in tudi malce pogreni.
»Mar ni lepo!« je vzkliknil in razširil roke, kakor bi hotel vso dolino zajeti v objem. »Lepo je!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani