nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Ob robovih doline so po policah nad poljem in nad reko sedeli košati gradovi, ki pa so se držali nekam sitno in celo mrko, najbrž zaradi tega, ker so jih bili prekrili z novimi, kričečimi rdečimi strehami, kar je za tako stare in imenitne gospode res skoraj preveč žaljivo. Po okroglih gričih so kakor nabrekle bradavice na polnih prsih stale drobne cerkvice in s svojimi zvoniki ščegetale jasno nebo, ki se je veselo smejalo nad tem blagim dolenjskim svetom.
»Lepo je!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani