»Reveža spravljaš v zadrego,« je rekel. A ob nji, ob njenih nagajivih in pogumno preprostih očeh je bil tudi pokojni zdaj njun sogovornik, ki je zavoljo dobre volje. Tako pokopališče ni bilo prav nič več kraj za preminule ljudi, ampak samo troje tihih teras sredi gajev in oljk in limonovih nasadov kakor tam onkraj zidu.