In spet ga je osrečevalo prepričanje, da sta onadva s svojo igrivo vedrino v posmeh vsem krvnikom. In ta zavest je bila kakor trenutek večnosti, ki je želel, da bi se ne nehala. Tedaj se je sklonil k njenemu obrazu, a tudi njene dlani na njegovem vratu so otežile njegovo glavo za tisti sporazumni porog pred nesrečno vilo.