Ko so se njene dlani spet oklenile njegovega vratu, je smehljaj počasi začel zapuščati njene oči; zdelo se je, da je prešel na ustnice, ki so od njega postajale bolj vidne in sočne. Tedaj se je sklonil nad njen obraz, a prav tedaj so zarovštala vesla, ki so udarila ob rob čolna. Obadva sta se ozrla in njun pogled ni bil prijazen; na pomolu je stal moški in vlekel za verigo čoln izza pomola.