» bo strašansko huda,« je rekla in hkrati skomignila z rameni, kakor da je že zdavnaj pozabila na ves strah. Večer se je vztrajno gostil, a v ozračju so bile še tiste mrvice svetlobe, ki po sončnem zahodu se nekaj časa brezglavo plavajo po zraku, kakor da iščejo varno skrivališče pred nočjo. Vse je bilo tiho, samo voda je od časa do časa drobno plivkala ob produ.