Zdelo se mi je, da sveti skozi plahto, a potem je bilo tako svetlo, kakor da sploh in več ne rjuhe ne plahte na meni. Samo tiste oči so me ves čas gledale, od časa do časa pa je šepnilo: ‚Poljubi me!’ Tedaj sem se hotela pokriti čez glavo, a plahta je bila kakor vsa prozorna, k meni pa so prihajale počasi, zelo počasi, debele ustnice.