Vse se je med njimi razvijalo s prijateljsko naravnostjo, tako da bi jih človek ne nehal opazovati in si želeti, da bi ga sprejeli v svojo sredo. O vem, prav gotovo tudi med njimi niso vsi dnevi takšni, a vendar so bili podoba družbe, kjer starši ne kazijo mladih src s strahom, ampak so jim prijatelji. Kdo naj bo sicer otroku prijatelj, Če ga vera straši s peklom in večnim pogubljenjem, vladarji pa ga postrojijo in mu dajo puško namesto igrač?«