In iskal je z mislijo, kdaj je bil še takó nerazdružno spojen z naravo, a misel mu je pokril glas pljuska vode izpod Lucianinega stopala tam na produ. Potem je videl, kako se je tekočina spet uravnala in je bilo za trenutek vse tiho; kakor da se bo v skrivnostnem mraku vsesala živa tekočina v zemeljsko plast, oplodila zrnce žive rude in rodila celico novega življenja. », pridi,« je poklicala in začofotala po vodi.