Sédel je k, potem je vzdignil okrogel kamen in ga zalučal v vodo, da je zamolklo zaklokotalo na njenem plitvem dnu. Tedaj je ob tistem glasu spet zaslišal čofotanje koles, ki ob parnika meljeta vodo, in zazdelo se mu je, da vidi strojnika, ki je sedel ob ženi kakor on zdaj ob. In začutil je, da je spet našel pravilno misel, ki se je bila razblinila, ko je njun pogovor zašel v mrežo osebnih vprašanj.