V bistvu se takrat zaveda, da je brezdomec, da mu je zelo prav, če se pomeša med nepoznane ljudi in je med njimi anonimen. Tako pravzaprav obnavlja stanje brezosebnosti, ki so mu ga vsilili za bodečo žico, a ga sam ne išče, samo nekako vdaja se mu. Ker na teh z doma ni čemeren in zaprt vase, ampak živ in prožen, če le mogoče tudi šaljiv, večkrat celo igriv, tako da se resni preudarni osebi zdi tudi rahlo otročji.