Ko se je izkrcal, je odnesel kovček v kavarno, se vrnil na obrežje in sédel na klop. Čas je imel in zato je hotel pazljivo in zbrano pregledati vse, kajti takšni trenutki zgoščene in kratke svobode pred odhodom iz nekega kraja so večinoma tisti, v katerih človek nekako strne vse svoje vtise. Parnik se je oddaljeval, nič ni bilo več slišati čofotanja koles ob desnem in levem boku, a kakor da so ju vzeli iz starega mlina, sta mleli vodo in žarke v vodi, tako da se je za parnikom zmleta voda in so se zmleti žarki uravnavali v dve penasti progi, ki sta migotali.