Zdaj je v zavetju velikih šip sedela postavna žena, ki je bilo videti, da je domačinka. Trudna je morala biti od dolge hoje, na sedežu pa je imela zraven sebe omot iz papirja, iz katerega je kukala gorečka. Lončka ni bilo videti, a žena ga je pridržavala z roko, da ne bi zdrknil s potresujočega se sedeža.