Izpostavljal je namreč svojo revščino, jo spreminjal v glasbo in z njo kratkočasil gospodo, ki pa se ni zanimala zanj. Nekaj nepopravljivo pregrešnega je v takem obnašanju revnega človeka, si je rekel, in miloščina bi bila pravzaprav samo cvrk človeškemu dostojanstvu. Zato morebiti stari muzikant s strganimi hlačami niti ni računal na miloščino - hodil je sèm ter tja in gledal stran, kakor da počasi tudi z nihanjem svojega zgornjega telesa omamlja in pripravlja na poletni obred gardsko ozračje; kopalka, ki je bila v zeleni obleki in zeleni čepici podobna zeleni ribi, pa mu je bila tam samo za navdih.