In nazadnje mu je bilo tudi všeč, da ga je prosil za uslugo, ker tako zdaj odhaja s posebnim občutkom domačnosti. Vse drugače namreč človek zapušča kakšen kraj, če se je tam od koga poslovil, pa čeprav od pastirja v ogradi ali od kosca v senožeti. Ko je pospravil svoje stvari v kovček, se je pred oknom bleščala plošča iz belih diamantov, ki se je raztezala tja daleč do vznožja Balda.