A vendar se je grmenje hitro čistilo, postajalo bolj razločno, se združevalo v smeh, ki se je kot iz podzemlja zlival po obokani črni strugi. Stopil je na prosto, na cesto, ki je peljala do žrela naslednjega predora. Mesečina je lila na skale kot proge svetlobe na gledališki oder, v safirni svetlobi pa je bila vidna sleherna gubica asfaltnega tlaka in vsaka razpoka skalnatih kulis.