Grmelo je in hkrati plavalo, letelo po zraku. Ni bil hrup vozil in tudi ljudje niso mogli biti, ker ljudje se niso mogli približevati s tako hitrostjo. A vendar se je grmenje hitro čistilo, postajalo bolj razločno, se združevalo v smeh, ki se je kot iz podzemlja zlival po obokani črni strugi.