Ta je bila vez brez vezi, ker je bil namreč ljubljeni osebi zvest in je samo ona zaposlovala njegove misli. In to vse dotlej, dokler se tista, ki ga je imela rada, ni odločila za običajno rešitev ženske usode. Takrat se nad svojo osamljenostjo ni pritoževal, ampak je čutil, da je to njegovo stanje normalno, ker je bil v bistvu sam tudi takrat, ko se je zavedal, da ljubi in da je ljubljen.