Demonska pokveka pa je sedèl in počival kakor len in presit despot, ki si malomarno izbira žrtev. Videti je bilo, da z ni imel namena, da bi se mučil; samo pozabaval se bo, tako mimogrede, dvorani v razvedrilo in sebi v novo slavo. ‚Kje si bil do zdaj, a,?’ ga je osladno in priliznjeno vprašal.