Tako zlomljen v kolku je racal po odru in gospodoval nad vsem občinstvom, izbral zdaj tega, zdaj onega, se vrtel kakor zloben pajek okoli njega, dokler mu ni izsrkal vse volje, da je postal lutka, ki je plesala ob streljanjih njegovega biča. Tako je proti njihovi volji prisilil drugega za drugim celo skupinico ljudi, da so kakor mesečniki prišli na oder in tam plesali. Ostuden je bil pogled na te človeške lutke, a dvorana se je smejala, in pokveka se je režal; ko pa je skupina plesalcev iz utrujenosti zmanjšala svoje nezavedno skakanje, je on počil z bičem - in plesalci so spet poskočili in se pri tem neumno in blaženo smehljali.