Morje je bilo leno in na njem so nepremično plavale meduze. Ni bilo več mravljišča florentinskih in rimljanskih družin, ostalo je samo še nekaj inozemskih družinic in te so se veselile tega nenadnega miru, kajti na obali se kričave matere niso več drle nad otroki. Te italijanske matere z otroki pa niso bile matere kakor drugod po svetu; tisti otroci niso bili brezskrbni in poredni otroci, ampak politični otroci, ker so se vedli bahavo in vsiljivo v opevanju svoje velike in bojevite in nepremagljive domovine.«