A odpodil je hudobno meglo, ki se je hotela splaziti na mesto svobodne mesečine. Ni vedel, kdaj jo je bil vzel iz žepa, a držal jo je v rokah, tenko knjižico, in zaporedoma sproževal njene liste, da so prhutali, ko so odbijali sinjo luč. »Naslov ni pomemben,« je potem mirno, skoraj vdano rekel.