»Pravzaprav je dobro, da jo slišiš,« je čez čas skoraj ostro še rekel. Zazdelo se mu je namreč, da je molčeča na zidku spet, ki je včeraj popoldne molčala ob zidku nad tisto vilo. A odpodil je hudobno meglo, ki se je hotela splaziti na mesto svobodne mesečine.