On pa je pomislil, da je znane predmete zdaj kakor jemal zase in zanjo iz zaprtega prostora, kjer niso imeli ne zraka ne barve. In táko naštevanje bi se lahko nadaljevalo brez konca, je pomislil, ker človek bi moral biti neutrudljiv, ko ob vstajenju piše seznam podarjenih stvari. Kakor otročiček je, ki bi hotel stisniti v rokah vse, kar opazijo njegove nedotaknjene oči.