»Človek ne vé, če so bile sanje prej ali so sanje zdaj,« je čez čas rekel. je molčala in gledala v nebo. »Zdi se mi, da bi rad vse še enkrat pregledal, počasi in vestno; rad bi, da bi ne imel nikamor oditi, tako da bi lahko sédel, če bi se mi zahotelo, na breg ob vodi in pečkal zemljo iz zapuščene polževe hišice.«