Njegov glas je bil odkritosrčen in veder; vendar tudi mehek, kakor v obžalovanju, da je ob njenih dlaneh tudi pomislil, kako bo jutri zvečer ob ti uri sedèl v vlaku na poti od proti Vicenzi. Zravnal se je, pa je rekla: »Nu, sédi.« In potegnila je s plosko roko po zidu, ki je bil še topel.