Ko je vstopil, so ga v polmraku sprejele lepo ob zidu razvrščene stolice, prazna točilna miza in za njo telefonski aparat. Nespremenjen je bil, štirikoten, z njega pa so kakor zmeraj viseli večbarvni kabli s šilastimi bakrenimi stikali na koncu. Vse je bilo tiho, samo pri aparatu je nalahko brbrala bakrena zaklopka, kakor tedaj, ko aparat samo povezuje razgovor dveh telefonov.